Japodi

400 PR. N. ŠT.

Okolica Vinice je bila poseljena že v prazgodovini, ko je nastalo gradišče na hribu Šlemine nad današnjo vasjo. V času starejše železne dobe je bila naselbina povezana s t. i. Dolenjsko skupino, v mlajši železni dobi pa je tukaj prevladalo prebivalstvo japodskega značaja. Z uničenjem Japodov v letu 35 pr. n. št. in padcu bližnjega Metula je tudi območje Vinice postalo del rimskega imperija. Veliki Zjot je še eno najdišče in sicer jama, ki ima sledove poselitve od bakrene do konca bronaste dobe ali začetka starejše železne dobe. Leži v spodmolu z dvema vhodoma, v pečini nad obkolpsko cesto Vinica – Učakovci.

Mitrej
Prvi pisni vir

1082

Grad Vinica je prvič omenjen v zapisih iz leta 1082, ko naj bi ga članu znane rodbine Auerspergi kot doto na naše ozemlje prinesla Katarina Žovneška. Grad je bil zgrajen na ostankih nekdanje rimske utrdbe, celotno obliko in funkcijo pa je dobil v 15. stoletju.

grad vinica, kapela, bela krajina
Turki prvič napadejo

1408

Turki so prišli z juga in prvič napadli Belo krajino. To je bil začetek 200-letnega obdobja nenehnih napadov in Bela krajina je bila prisiljena vzpostaviti obrambna območja na več utrdbah ob reki Kolpi. Turki so v roparskih pohodih večkrat uničili tudi vinograde.

grad vinica, kapela, slovenija, vino
Krištof kolumb odkrije ameriko

1492

Zakaj je to pomembno za Vinico? Mornarji so iz Amerike poleg številnih dobrin pripeljali tudi nekatere škodljivce in bolezni, na katere naše rastline niso bile prilagojene. Eden izmed teh je bila trtna uš (filoksera), ki se hrani s koreninami in listi vinske trte. V Sloveniji se je površina vinogradov zaradi trtne uši zmanjšala z 80.000 hektarjev na približno 24.000, opustošeni pa so bili tudi vinogradi na Vinici, kjer je nekoč na vsakem hribčku rasla šmarnica. Ob koncu 19. stoletja je v Vinico prišel učitelj Franjo Lovšin in bistveno prispeval k razvoju kraja. Domačini so na njegovo pobudo leta 1895 začeli obnavljati vinograde.

Valvasor Vinica
ROJSTVO OTONA ŽUPANČIČA

1878

Vinica je rojstni kraj slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca Otona Župančiča. Skupaj z Ivanom Cankarjem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Dragotinom Kettejem velja za predstavnika slovenske moderne. Zlasti poznan je po otroških pesmih in ugankah, nekaj časa pa je bil celo urednik Ljubljanskega zvona. Na Vinici si lahko ogledate spominsko hišo, v spomin na znamenitega pesnika pa že 30 let vsak junij poteka Župančičeva frulica, ki vključuje mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene besede iz preko 100 slovenskih in zamejskih šol.

PISMO

1911

Med obnovo gradu leta 2015 je bilo v enem od zidov najdeno pismo iz leta 1911, ki med drugim pravi: “Pred 400 leti je gospodoval v tem gradu gospod Semenič, ki je po zatrdilu verodostojnih prič ujel blizu 500 Turkov in jih dal žive zapreti v tako imenovani glavni stolp“. Kopija pisma je danes razstavljena na gradu.

Viniška republika
PRENOVA GRADU

2015

Grad Vinica je bil prenovljen v obsežnem gradbenem projektu, ki je bil zaključen v manj kot pol leta, sodelovali pa so številni izvajalci. Prenova je bila sofinancirana s pomočjo evropskih sredstev, pridobljenih z razpisom Pokolpje. Danes je Grad Vinica priljubljena turistična znamenitost, kjer si gostje lahko rezervirajo nočitev z zajtrkom v eni od treh luksuznih sob, ali pa uživajo v kozarcu vina z razgledom na čudovito Kolpo.

Veliki zjot
ZAČETEK VINOGRADNIŠTVA

35 PR. N. ŠT.

Rimljani so prvi začeli pisati o vinogradništvu in s tem prenašati znanje. Vinica izvira iz latinske besede za vino, Vinitum. Grad vinica naj bi nastan na ruševinah nekdanje rimske utrdbe. Na fotografiji je antični Mitrej, tempelj v naravi, ki ga je danes mogoče videti na Rožancu v Beli krajini – na poti proti Gradu Vinica.

vinica, zgodovina, history
Kapela Sv. Katarine

okoli 1350

Arhitektura kapelice nakazuje, da je bila zgrajena v 14. stoletju in je bila v lasti plemiške družine Semenič. Pozneje, leta 1469 so po navodilih duhovnika nad kapelo nadzidali obrambni stolp. Viri trdijo, da je bil ozek del kapele v določenem času uporabljen kot grajska ječa. Proti koncu 18. stoletja je kapela izgubila svoj kultni značaj, saj so jo začeli uporabljati kot vinsko klet. V naslednjih letih bo obnovljena in odprta za obiskovalce.

Turški vpadi so trajali skoraj 200 let
GRADNJA STOLPA - PRVI ZAMETKI GRADU

1472

Valvasor piše, da so Turki “opustošili lokalno območje v najbolj bedno stanje in se razkrili kot zanikrni Skiti.” Leta 1469 je Bela krajina doživela hudo opustošenje in po tem dogodku so oblasti naredile načrt za gradnjo obrambnega stolpa nad kapelo. Nad vhodom v kapelo si danes lahko ogledate dve kamniti plošči. Na manjši je v glagolici zapisana letnica 1556. Na večji plošči je moška glava, ki bi lahko ponazarjala Jezusa, na desni strani pa leto 1472, kar označuje gradnjo stolpa.

Trtna uš opisana v Goethejevi knjižnici
Vinica prvič omenjena kot trg

1583

Trg znotraj obzidja je imel 23 hiš, nekaj vrtov, stolp in veliko polje, zunaj obzidja pa je bilo še 14 hiš in več vrtov in njiv. Takratna podoba nam je znana iz Valvasorjeve upodobitve v Slavi Vojvodine Kranjske (1679). Valvasor je sicer med svojim potovanjem opisal tudi vina, rekoč, da je v Metliki, Črnomlju, Vinici in okolici veliko vinogradov. Vina iz teh vinogradov dajejo neverjetno močna in gladka vina, ki po treh ali štirih letih pečejo v grlu kot žganje.

Rojstna hisa Otona Zupancica
Grad preide v last domačinov

1890

Tekom stoletij je bil Grad Vinica v lasti plemiških družin Thurnov, Burgstallov, Semeničev, ki so jih spet nasledili Burgstalli, te pa Gušiči. V prejšnjem stoletju je na gradu z dokaj obsežnem posestvom gospodaril Zagrebčan Grünwald, ki pa je v letih 1890 in 1891 graščinsko posest razparceliral in jo po kosih prodal domačinom. Grad je kupil Viničan Miha Malič, ki ga je kmalu prodal sorodniku Petru Maliču, ta pa učitelju Jožetu Bergantu. Že leta 1925 je grad prešel v roke Franca Miheliča

Pismo 1911
VINIŠKA REPUBLIKA

1919

Viniška republika je naziv za samooklicano državno tvorbo, ki so jo 21. aprila 1919 razglasili vaščani Vinice. Povod za razglasitev samostojne države je prinesel zaplet okoli žigosanja denarja. Za predsednika novo oklicane države so izbrali 87-letnega Jureta Pavlešiča. Upor Viničanov in prebivalcev okoliških vasi pa sta po treh dneh zadušila orožništvo in vojska, domačini pa še danes vsako leto praznujejo obletnico. Film o Viniški republiki si lahko ogledate tukaj. Živela republika!

Prenova
Slovenščina
English Slovenščina